Ameriške elitne vojaške sile so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju tujih tiskovnih agenc so pripadniki enote Delta Force operacijo izvedli 3. januarja 2026, nato pa ujetnika prepeljali v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku, kjer jima bodo sodili zaradi obtožb o trgovini z mamilarskimi sredstvi. Ameriški predsednik Donald Trump je akcijo označil za uspešno in napovedal, da bodo ZDA upravljale z Venezuelo do vzpostavitve urejenega prehoda oblasti. Zajetje je sprožilo ostre odzive na mednarodnem prizorišču, zlasti s strani Kitajske, ki je Washington obtožila, da se vede kot »svetovni sodnik«. Peking namerava vprašanje zakonitosti operacije, ki je bila izvedena brez odobritve ameriškega kongresa, nasloviti v okviru Združenih narodov. Dogodek je povzročil nemir tudi na finančnih trgih, kjer se je vrednost ameriškega dolarja zaradi povečanega povpraševanja po varnih naložbah povzpela na najvišjo raven v zadnjem obdobju. V Franciji je nekdanji premier Dominique de Villepin kritiziral odziv predsednika Macrona na nastalo situacijo, medtem ko Trump grozi z dodatnimi vojaškimi posredovanji, če začasne oblasti v Venezueli ne bodo sledile ameriškim zahtevam.

Ameriške vojaške sile so v soboto, 3. januarja 2026, v Caracasu izvedle operacijo z nazivom 'Absolute Resolve', v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po zajetju nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, natančneje v prostore uprave za boj proti drogam (DEA) v New Yorku, kjer se bo spopadal z obtožbami o narkoterorizmu in zločinih proti človečnosti. Po odmevni aretaciji je venezuelska vojska za začasno predsednico države že priznala dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Dogodek je sprožil burne odzive po vsem svetu. Sin zajetega predsednika je prek družbenih omrežij pozval podpornike k uličnim protestom in poudaril, da režim kljub aretaciji ne bo oslabel. Hkrati so se pojavile informacije o morebitnem izdajalcu v Madurovem najožjem krogu, ki naj bi ameriškim silam olajšal izvedbo operacije. V Franciji je nekdanji premier Dominique de Villepin kritiziral odziv predsednika Macrona na dogajanje, kar kaže na globoke diplomatske delitve glede zakonitosti in posledic ameriškega posredovanja.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura, znašel pod plazom kritik domače opozicije. Macron je v svojem uradnem odzivu zgolj »vzel na znanje« konec Madurove vladavine in pozval k mirnemu demokratičnemu prehodu oblasti, pri čemer pa se ni opredelil do metod, ki jih je uporabila administracija Donalda Trumpa. Takšno stališče je sprožilo ostre odzive predvsem na levi strani političnega pola in med nekaterimi diplomati, ki Franciji očitajo opuščanje načel mednarodnega prava. Nekdanji premier Dominique de Villepin je predsednika Macrona obtožil podrejanja politiki Donalda Trumpa in opozoril, da je Francija s tem izgubila svojo neodvisno zunanjepolitično držo. Medtem ko so nekateri drugi evropski voditelji poudarili nujnost spoštovanja mednarodnih norm, so francoski kritiki Macronov molk o zakonitosti ameriškega posredovanja označili za neodgovorno ravnanje. Odziv je povzročil nelagodje celo znotraj predsednikovega lastnega političnega tabora, saj država tradicionalno zagovarja multilateralizem in nasprotuje enostranskim vojaškim posegom v suverene države.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v zadnjih dneh znašel pod plazom kritik domače politične javnosti in nekdanjih zaveznikov zaradi svojega odziva na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri je bil zajet Nicolás Maduro. Kritiki, med katerimi je najglasnejši nekdanji premier Dominique de Villepin, Macronu očitajo odgovornost za "politiko podrejanja" Združenim državam Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko so nekateri evropski voditelji, kot sta britanski premier Keir Starmer in nemški kanclerski kandidat Friedrich Merz, ob padcu Madurovega režima poudarili nujnost spoštovanja mednarodnega prava, je Macron dejal le, da se "seznanja" s koncem diktature, kar je v Franciji sprožilo obtožbe o izdaji diplomatske neodvisnosti. Opozicija na levici in del predsedniškega tabora sta izrazila nerazumevanje nad dejstvom, da se Macron ni opredelil do nezakonitosti ameriškega vojaškega posredovanja na tujem ozemlju. Villepin je predsednikovo držo označil za "neodgovorno" in "slepo za realnost", ter namignil, da Macron poskuša pridobiti naklonjenost Washingtona na račun mednarodnih pravnih norm. Situacija je v Franciji sprožila širšo razpravo o vlogi države v mednarodnih odnosih in njeni sposobnosti ohranjanja avtonomne zunanje politike v senci ameriških interesov. Macronov poziv k "mirnemu in demokratičnemu prehodu" po mnenju kritikov ne opravičuje molka ob načinu, na katerega je bila izvedena aretacija izvoljenega, čeprav spornega, voditelja tuje države.

Zajetje Nicolása Madura je sprožilo politični vihar v Franciji, pri čemer je Dominique de Villepin kritiziral Macrona. Demokrati v ZDA so operacijo označili za 'distrakcijo'. Beli hišni viri so razkrili, da naj bi na odločitev o prevzemu Venezuele vplivala osebna zamera predsednika Trumpa. Indeks ameriškega dolarja je zaradi napetosti med ZDA in Venezuelo porasel nad 98,50.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavili različni odzivi. Marco Rubio je razkril, da je imel Maduro možnost predaje, vendar se je odločil drugače. Elon Musk je pohvalil Donalda Trumpa za njegovo posredovanje. Medtem pa se je Dominique de Villepin kritično odzval na Emmanuela Macrona, češ da se je podredil Trumpu. Podpredsednica Venezuele je zavrnila poslušnost Trumpu. Feijóo se je distanciral od Trumpa in opozoril, da izključitev Corine Machado pomeni ovekovečenje Madura na oblasti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je s pozdravom konca režima Nicolása Madura in podporo ameriškemu vojaškemu posredovanju v Venezueli sprožil buren odziv v domači politiki. Macron je prek družbenega omrežja X aretacijo Madura, ki so jo 3. januarja 2026 izvedle ameriške sile, označil za osvoboditev venezuelskega ljudstva izpod diktature in pozval k takojšnjemu mirnemu prehodu oblasti pod vodstvom opozicijskega voditelja Edmunda Gonzáleza Urrutie. Njegova izjava je v Franciji naletela na ostre obsodbe, saj mu kritiki očitajo pomanjkanje diplomatske modrosti. Nekdanji francoski premier Dominique de Villepin je Macronovo stališče označil za slepo, nezavedno in neodgovorno. Villepin je v televizijskem nastopu opozoril, da se je predsednik osredotočil le na konec Madurove vladavine, pri tem pa popolnoma spregledal problematičnost samega ameriškega vojaškega napada na tuje ozemlje. Razprava v Franciji odraža širšo zaskrbljenost glede legitimnosti ameriškega posega in prihodnje vloge Francije v mednarodni diplomaciji, kjer se tradicija zagovarjanja suverenosti držav vse bolj krha.

Zajetje Nicolása Madura je sprožilo politični vihar v Franciji, kjer ga je kritik obsodil celo nekdanji premier Dominique de Villepin. Demokrati v ZDA so operacijo označili za distrakcijo, viri iz Bele hiše pa razkrivajo, da je bil Trumpov motiv za poseg v Venezueli morda osebna zamolknjenost. Zaradi napetosti med ZDA in Venezuelo je indeks ameriškega dolarja (DXY) narasel nad 98,50.

Zajem venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil je sprožil različne odzive. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je dejanje označil za 'vojno dejanje'. Dominique de Villepin je kritiziral Macrona zaradi Madurovega zajetja. Demokrati trdijo, da je zajetje le 'distrakcija'. Beli hišni viri so razkrili, da je bila Trumpova osebna zamera eden ključnih motivov za ameriško prevzemanje Venezuele.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja so se okrepile grožnje sodnikom, ki jih je Emmanuel Macron označil za nedopustne. Elizejska palača je obsodila "nedopustne napade in grožnje s smrtjo" proti sodnikom. Macron je od ministra za pravosodje in ministra za notranje zadeve zahteval, da se storilci identificirajo in hitro preganjajo. Dominique de Villepin je kritiziral napade na neodvisnost pravosodja.

Nekdanji francoski premier Dominique de Villepin je pozval predsednika Emmanuela Macrona, naj po morebitnem odhodu Françoisa Bayrouja imenuje premierja iz vrst levice. De Villepin nasprotuje ponovni razpustitvi Nacionalne skupščine in meni, da bi moral Macron upoštevati izid parlamentarnih volitev leta 2024.